Kultura vina
|
Vino - starodavna pijača mnogih skrivnosti Vino je že v daljni preteklosti v očeh ranocelnikov veljalo kot nadomestilo za kirurški nož. V starem Egiptu je bilo v času faraonov uživanje vina namenjeno predvsem zdravilstvu. V času Hipokrata, legendarnega zdravnika, ki je živel 400 let pred našim štetjem, je vino veljalo kot zdravilo, saj so ga priporočali za krepitev organizma, z njim celili rane, črevesne bolezni, ga uporabljali v takratni kozmetiki, pa tudi kot sredstvo za pomoč pri zdravljenju išijasa. Tudi apostol Pavel je v pismu Timoteju zapisal, da naj bolnik ne pije samo vode, temveč naj jo pomeša z malo vina, saj bo to okrepilo telo in povrnilo tek. Ljudi je učil, kako je treba vino uporabljati, pri čimer je seveda potrebno dobro poznati delovanje in sestavine vina. Žal je sodobna medicina v sedanjosti že skoraj pozabila na zdravilno moč vina, saj so marsikje v svetu prepričani, da vino ogroža zdravje. Izjema so Francozi (in morda še kdo), ki na podlagi spoznanj in izročil svojih prednikov še niso zavrgli oziroma zamenjali vina z zdravili iz lekarne. Sodobna medicina vse prevečkrat poudarja, da je pitje vina zaradi vsebnosti alkohola nevarno človeškemu organizmu - kot da tudi nekontrolirano jemanje zdravil ni nevarno! Ob tem pa se pozablja, da zmerno pitje vina ob uživanju hrane, lahko pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju prebivalstva. V sodobnih družbah, kjer ob hrani uživajo vina, kot na primer že omenjeni Francozi, katerih kuhinja ravno ne sodi med lahke kuhinje, veliko manj ljudi oboleva za rakom na črevesju in poznajo manj obolelosti ožilja in srčnih infarktov. Zavedati se moramo, da vino vsebuje preko 1.400 doslej odkritih sestavin, ki ob uživanju dva do tri kozarce vina na dan skupaj s hrano blagodejno vplivajo na človeški organizem. |
19. 11. 2007 |
